Ko sem nekaj časa nazaj prvič izvedel za visoke grede, me je ta ideja takoj pritegnila. Te so se mi namreč zdele kot popolna rešitev za vrtnarjenje brez napornega sklanjanja in obdelave zbite zemlje. Do sedaj pa je bil to zame kar velik problem, saj sem se s tovrstnimi težavami srečeval kar pogosto. Zato pa sem se nato res odločil, da preizkusim takšne grede, saj nimam nič za izgubiti, ter veliko za pridobiti, kar se tiče udobja in preprostosti vrtnarjenja.
Najprej pa sem se moral o temu malo bolj pozanimati. Začel sem s tem, da sem se prepričal o prednostih, ki bi mi jih visoke grede prinesle. Te bi namreč vključevale seveda manjši napor, saj so grede visoke in se ne bi rabil sklanjati, nato pa bi tudi pripomogle k boljšemu nadzoru nad kakovostjo zemlje. To pa je seveda ključnega pomena za čim boljšo rast raznih rastlin na tej gredi.
Vsi ti podatki pa so me že precej prepričali, ter sem tedaj začel iskati različne načine, kako to postaviti. Odločil pa sem se za lesene visoke grede. Za čim boljšo učinkovitost pa sem se odločil, da poskrbim tudi za večplastnost. To pa je pomenilo, da sem čisto na dno grede položil veje in lesene ostanke, čez to pa plast komposta. Nato sem na vrh še dodal vrtno zemljo, ter s tem končal vse te plasti. To pa mi je omogočalo, da sem v visoki gredi dobro zadrževal vlago, ter postopno sproščanje hranil.
Nato pa sem v visoko gredo posadil paradižnik, solato in papriko. Že po nekaj tednih, pa sem lahko opazil, kako učinkovito in kvalitetno vse to raste. Zaradi tega pa sem lahko videl, da je bila visoka greda res odlična izbira, saj je pripomogla k hitri in kvalitetni rasti pridelkov, ki sem jih posadil na zemljo v visoki gredi. …
