Prav iz srca se nasmejimo, vedno do solz, ko se s sestro spominjava najinega prelepega otroštva. Prihajava iz normalne mestne družine, betonarji, kot nam pravijo, lahko bi rekel, da nam ni nič manjkalo. Otroštvo je bilo lepo in brezskrbno. Razen zelenja v parku nismo poznali drugega, samo beton. Tudi najini starši so bili meščani, zato naju je toliko bolj presenetila novica, da sta starša kupila staro kmečko hišo nekje daleč proč, na kmetiji, kot smo tem predelom pravili mestni otroci.
Prvič sva kar s strahom odšla z njima na ta naš nov vikend ali pa kmetijo kot hočete. Asfaltirane ceste je bilo kar hitro konec, potem pa skoraj eno uro premetavanja po luknjastih makadamskih cestah. Na cilju pa šok, stara kmečka hiša, zidana iz gline in pokrita s slamo, okrog nje pa ogromno zemlje. Pod hišo njiva, ob straneh in nad njo pa sadna drevesa in vinograd. zraven hiše pa iz lesa zbito gospodarsko poslopje, v njem pa, kako se že reče strokovno, kmetijska mehanizacija. Kdo bo z vsem tem opravljal, če še jabolka ne znamo utrgat z drevesa. Noro. Ja, za vse to obdelovati je kmetijska mehanizacija res nujno potrebna, ročno se na da več, je preveč vsega. Prav rad bi videl očeta, kako z vsem tem upravlja, že res, da je dober voznik in tudi inštruktor v avto šoli, pa vendar je kmetijska mehanizacija povsem nekaj drugega, to ni avto. Haha, to bo še zabavno. In res je bilo, gledat očeta v kmečkih oblačilih in klobukom na glavi, kako se naokrog vozi s traktorjem, najprej počasi, poskakujoče, čez čas pa mu je le uspelo, da je šlo tekoče. Kmalu se je pokazalo, da je kupljena kmetijska mehanizacija zastarela in hitro pokvarljiva, zato se je oče že spogledovati z novimi modeli.
Obiskali smo mednarodni kmetijsko živilski sejem v sosednjem mestu, kjer se je dodobra seznanil kakšna je najnovejša kmetijska mehanizacija.
…