Ponagajalo mi je zdravje in šele takrat sem spoznal, da si zase ne privoščim čisto nič. Moji dnevi so vedno isti, vedno najprej poskrbim za druge in tako zvečer padem v posteljo nezadovoljen in utrujen. Pa so prišli dnevi in tedni moje utrujenosti, ko se noben dan več nisem počutil dobro. Zavedal sem se, da moram sam nekaj spremeniti, ker mi nihče drug ne bo pomagal. Tako sem se začel spraševati, kaj je tisto, ki bi mene osrečevalo in prišel sem do ideje, da bi rad kolesaril.
Doma so imeli kolesa prav vsi ostali, le jaz ne. Tako bi lahko rekel, da sem si šel kupit sovje prvo kolo in od takrat se mi je življenje spremenilo. Postal sem drug človek. Ni bilo lahko, da sem si vsak dan vzel dve uri časa zase, kar nekaj sprememb je bilo potrebno, a je bilo vredno.
Moje počutje se je s kolesarjenjem izboljševalo, čeprav sem prihajal domov utrujen, ampak to je bila tista zdrava utrujenost in vedel sem, da grem po pravi poti.
Tako te življenje slej ko prej opozori, če ne skrbiš dovolj zase, potem pa je odvisno od sebe, ali boš kaj naredil, ali pa boš še naprej živel po starem, samo potem ne moreš pričakovati, da se bo tvoje zdravje izboljšalo.
Ko kolesarim, nikoli ne kolesarim tako, da sem izmučen, moje kolesarjenje je užitek, resnično si vzamem dovolj časa in nikoli se na kolesu ne mučim. Tega nimam rad, potem raje ne kolesarim. Zame je kolesarjenje užitek in tako vem, da bom kolesaril še veliko let, ker v tem uživam.
…