Moram priznati, da enostavno ne gledam več rada poročil ali poslušam radija, ker me spravljajo v strah, neprestano prikazujejo same slabe stvari, nesreče, kako je nekoga doletel rak, kako ljudje životarijo in nimajo denarja, napadi, samomori in tako naprej. Sem človek, ki vse kar sliši in vidi premleva še dolgo in sploh če vidim slabe in težke zgodbe, me to spravi iz tira.
Če smo dokaj zadovoljni z svojim življenjem pa nas hitro zaskrbi skrb za naše zdravje, ko slišimo kako zgodaj nas je kdo zapustil, najpogosteje je to rak ali kap in kako so se te bolezni povečale. Mene je prav strah glede zdravja in če gledam in poslušam te zadeve, postanem čisto panična in prestrašena. Pripravljena sem se celo naročiti pri zdravniku in najraje bi vsako leto dala skozi popolni zdravniški pregled.
Ne vem, zdi se mi, da če poseže rak v naše življenje, se nam čas ustavi in takrat smo sami z seboj in moramo imeti toliko pozitive, da to vso zdravljenje zmoremo, seveda odvisno za kateri rak gre. Ko tako premišljujem se klanjam vsem ljudem, ki so dali to bolezen skozi ali se še borijo z njo. Enostavno so spoštovanja vredni, da v tem obdobju zdravljenja poiščejo moč in so se sposobni boriti.
Kako bi si želela, da bi že enkrat iznašli zdravilo za rak in da ljudje ne bi več umirali zaradi njega. Toliko stvari je medicina že pogruntala, te pa ne more. Tako kot je napredovala medicina, pa mogoče še potrebujemo le nekaj let in rak bo lahko ozdravljiv.
Tako bi lahko rešili vse te mlade ljudi, ljudi srednjih let, ki so si ravno ustvarili življenje, življenje naših babic in dedkov, to bi bilo neprecenljivo. Vsi, ki se borijo z to boleznijo, pa moj poklon, da imajo moč in pozitivne misli, kajti rak je bolezen, ki se je enostavno vsi bojimo. …