Prav nasmejati sem se morala izjavi svojega mlajšega sina, ko je pred nekaj dnevi rekel, da ga zelo bolijo kosti, glede na to, da je star šele 4 leta in nima prav veliko izkušenj z bolečinami. Potem mi je pokazal na nogice in povedal, da ga boli tu in tu in tu.
Naj povem, da zelo radi hodimo in tudi otroka veliko prehodita. Tako kot vsak dan smo se tudi ta vikend odpravili na pohod. Sicer je zaradi starejšega sina potekal malo drugače, saj so za šolo potrebovali prehoditi točno določeno pot. Problem je bil v tem, da je pred nekaj dnevi zapadlo veliko dežja in je bil del poti v zelo velikem blatu. Že ko smo hodili eno uro, je mlajši sin rekel, da ga bolijo kosti v kolenu. Pa čez par metrov spet potarna, da ga boli. Malo ga uspem zamotit, ko začne govoriti o svoji najljubši risanki. Po dveh urah hoje uspemo priti na vrh hriba. Matija spet pojoče, da ga bolijo kosti, a ga ne morem veliko potolažiti, saj nas nazaj čaka še kar dolga pot in to po zelo blatnem terenu. Po poti nazaj ponovno nekako uspe pozabiti na svojo bolečino, nahecam ga, da še možu pove o svoji najljubši risanki in že smo skoraj na pol poti proti avtu. Mislim, da je bilo res preveč, saj se zadnji kilometer in pol, vleče tudi meni. Noge me bolijo od lovljenja ravnotežja po razgibanem in blatnem terenu. Tudi mene začnejo boleti kosti v nogah, a žal bo treba stisniti zobe in priti do cilja.
Končno doma. Po dobrih petih urah hoje smo se stuširali in kar spravili v pižame, saj smo bili vsi zelo utrujeni in so kar vse 4 zelo bolele noge. Še drugi dan smo se komaj spravili na noge, saj so nas vse kosti bolele.…