Večina mojih sošolcev ima to srečo, da so jim izpit za avto plačali starši in vsi so ga šli delat takoj, ko so lahko. Jaz žal nisem imel takšne sreče, ker so moji starši revni, oče dela in zasluži malo, moja mama pa niti ne dela in je doma in skrbi za družino, lahko bi rekel, da imam najboljšo mamo na svetu. Da bi rekel ,da sem jezen, ker mi starši ne morejo plačati izpit za avto sigurno nisem, sem pa žalosten za njiju, ker se sigurno ne počutita dobro, ker sama dva vesta, da so mojim sošolcem izpit za avto plačali starši.
Takoj ko sem končal šolo sem šel delat na bencinsko črpalko in delal največ ur kar se je dalo. Tako sem čez poletne počitnice zaslužil za ure vožnje in se vpisal v avto šolo. Moji starši so bili vedno ponosni name, tudi tokrat sem jima videl v očeh, kako hvaležna sta mi, da sem tako priden in da si bom izpit za avto plačal sam. Ko sem začel voziti, pa sem ure vožnje vzel zelo resno. Vsaka ura je bila dragocena, saj sem jo moral plačati in moj cilj je bilo imeti čim manj ur, da bi čimprej dobil izpit za avto, da ne bi toliko plačal za ure.
Tudi inštruktorja vožnje sem imel dobrega, v kratkem času me je res veliko naučil in sam rekel, da sem dober voznik in da bom lahko kmalu šel delat izpit za avto, da se zame enostavno ne boji, ker vidi kako lepo, varno in pazljivo vozim.
Res sem prišel na izpit z minimalnimi urami in izpit za avto naredim v prvo. Bil sem tako vesel, takoj sem poklical starše, ki so čakali moj klic. Ko sem se vrnil domov so me čakali z butelko v roki in skupaj smo nazdravili, da sem naredil izpit za avto in to v prvo.
…