V majhni vasici, kjer se je čas odvijal počasi, so sosedje pozorno spremljali vsak nov projekt, ki se je zgodil. Nekega dne pa je dobesedno zavrelo od radovednosti.
Vaški mizar, znan po svoji natančnosti in vestnem delu, se je lotil prenove strehe na svoji še ne tako stari hiši. A ni izbral kar navadnih strešnikov, izbral je najkvalitetnejši strešnik, ki so jih v vasi kdaj koli videli. Bili so temno rdeči, z rahlim sijajem, popolnoma simetrični in odporni proti vsem vremenskim razmeram. Ko so jih strešni mojstri začeli nameščati, so se sosedje zbirali ob njegovi ograji in radovedno opazovali, kot bi spremljali gradnjo gradu. Največjo radovednost je pokazal njegov najbližji sosed, ki je imel že leta staro, rahlo zamaknjeno streho in ga spraševal vse mogoče, kje je dobil takšen strešnik in koliko denarja je moral za njega odšteti. Vsem zbranim je nato mizar odgovoril, da je strešnik nove generacije, odporen je na točo, UV žarke in celo proti mahovom ima zaščito. Sosedje so samo radovedno prikimavali. Že čez nekaj dni pa se je pri sosedu pojavil prodajalec strešnikov. Potem pa se je začelo, kot po naključju so se potem tudi drugi sosedje začeli zanimati za prenove. Tekmovanje se je pričelo. Tako tudi drugi sosed ni želel zaostajati, ne le, da je naročil enak strešnik, odločil se je še za dodatno izolacijo in elegantne črne žlebove, da bo naredil kot se spodobi, je še razložil prisotnim. V naslednjih tednih se je vas spremenila v pravo gradbišče, skoraj vsaka hiša je dobila vsaj novo streho, nekatere v klasičnih odtenkih, druge spet v modernih barvah.
Ko je bila mizarjeva streha končana in v celoti pokrita z novimi strešniki so ga obiskali sosedje in mu pritrdili, da ni prenovil samo svoje hiše, temveč je prenovil kar celotno vas, so še v šali dodali, med tem, ko so nazdravljali s kozarcem dobrega vina. Mizar pa se je skrivnostno nasmehnil in si misli, da je včasih dovolj en dober strešnik, da se začne revolucija.…
